Upokojitev naj bi prinesla nekaj, česar je bilo prej pogosto premalo: več miru, več časa in manj hitenja. V resnici pa pri marsikom odpre tudi novo vrsto skrbi – predvsem glede denarja.
Ne zato, ker bi ljudje po upokojitvi nenadoma postali neprevidni. Ravno nasprotno. Večina je vse življenje obračala vsak evro, pazila pri stroških in se naučila živeti odgovorno. Težava je drugje: prihodki so praviloma nižji, položnice in cene pa ostajajo.
Zato največ težav pogosto ne nastane zaradi ene velike napačne odločitve, ampak zaradi več manjših stvari, ki se počasi nabirajo. Dobra novica pa je, da se marsikaj da urediti brez velikih odpovedovanj in brez občutka, da si človek ves čas nekaj odreka.
- Največja napaka je, da nimamo jasnega pregleda
Veliko ljudi približno ve, koliko pride pokojnine in koliko gre za osnovne stroške. A približno ni vedno dovolj. Ko se vse draži po malem, človek hitro dobi občutek, da denar preprosto izgine, ne da bi sploh vedel kam.
To ni znak nereda ali nesposobnosti. To je danes zelo pogosta situacija. Stroški so razdrobljeni: hrana, zdravila, doplačila, prevoz, položnice, telefon, internet, kakšen nepredviden nakup, pomoč komu od domačih. Vsaka stvar zase ni nujno velika, skupaj pa hitro naredijo razliko.
Zato je prvi korak skoraj vedno isti: ne še več varčevanja, ampak boljši pregled. Ko človek enkrat vidi, kaj je res nujno, kaj je stalno in kaj se ponavlja po nepotrebnem, je lažje sprejemati odločitve brez panike. Predvsem pa bo jasen pregled morda pokazal, da na koncu meseca nekaj le ostane in to naredi malenkost boljši občutek.
-
Da se sprijaznimo s stroški, ki jih že dolgo nismo preverili
Veliko ljudi leta in leta plačuje iste storitve, ne zato, ker bi bile najboljše, ampak ker se s tem preprosto ni nihče ukvarjal. Telefon, internet, televizija, zavarovanja, bančni stroški, razne naročnine – vse to zna ostati predolgo enako.
In ravno tu je ena bolj pogostih napak po upokojitvi: da človek misli, da so veliki stroški že zdavnaj “zabetonirani” in da se tu ne da nič narediti. Pa se včasih prav tam skriva največ rezerve.
Ne gre za to, da bi moral vsak postati strokovnjak za primerjave paketov in drobni tisk. Dovolj je, da se kdaj pa kdaj vprašaš: ali to, kar plačujem, sploh še ustreza temu, kar res uporabljam? Mnogi plačujejo stare, dražje pakete iz navade, ne iz potrebe.
-
Da prevečkrat pomagamo drugim na račun svojega miru
To je občutljiva tema, ampak zelo resnična. Veliko staršev in starih staršev pomaga otrokom, vnukom ali drugim bližnjim, kolikor le more. To je lepo in pogosto tudi čisto razumljivo. Problem nastane, ko pomoč drugim začne najedati občutek lastne varnosti in stabilnosti.
Pri mnogih starejših ni največji finančni pritisk samo v draginji, ampak v tem, da nočejo nikogar razočarati. Da nočejo reči ne. Da jim je težko postaviti mejo, ker imajo občutek, da bi s tem izpadli sebični.
Ampak tu je treba nekaj povedati čisto jasno: ni sebično, če človek najprej poskrbi, da bo sam zmogel skozi mesec brez strahu. Pomoč drugim je lepa stvar, vendar ne bi smela pomeniti, da si nekdo jemlje občutek osnovne varnosti.
-
Da denar urejamo šele takrat, ko nas že stisne
Marsikdo se z denarjem ukvarja šele takrat, ko pride do pravega pritiska: ko se nekaj podraži, ko pride višji račun, ko zmanjka do konca meseca ali ko pride kak nepričakovan strošek. To je človeško. Nihče se ne želi ves čas ukvarjati s številkami.
A ravno tu se pogosto naredi napaka: ker zadeve predolgo odlagamo, imamo potem občutek, da nas vse dohiti naenkrat. Takrat pa človek težje razmišlja mirno in bolj po sili razmer gasi požar, kot pa da bi stvari vodil.
Bolj kot velika finančna disciplina pomaga redna, mirna kontrola. Ne vsak dan. Dovolj je, da si človek občasno vzame čas in preveri, ali je vse še pod nadzorom. To je manj naporno kot občutek, da te denar vedno znova preseneti.
Preberite še:
Mini vodič: 5 načinov, kako prihraniti pri vsakodnevnih nakupih
Preberite 5 preprostih nasvetov, kako zmanjšati stroške pri vsakodnevnih nakupih, ki jih lahko uporabite že danes!
-
Da kupujemo za olajšanje, ne zares za potrebo
To ni tema samo za mlajše. Tudi pri starejših se včasih zgodi, da nakup ni čisto potreba, ampak bolj tolažba, nagrada ali trenutek občutka, da si človek nekaj privošči. In v tem samem po sebi ni nič sramotnega.
Vsak si želi kdaj nekaj lepega, nekaj zase, nekaj, kar polepša dan. Težava nastane takrat, ko mali “saj to pa res ni nič” postanejo navada. Ne zato, ker bi bili ljudje lahkomiselni, ampak ker so utrujeni, naveličani pritiskov ali pa si želijo vsaj malo dobrega občutka.
Tu ne pomaga pridiganje. Pomaga samo iskrenost do sebe. Vprašanje ni: ali si to zaslužim? Vprašanje je: ali mi bo to jutri še vedno dalo dober občutek – ali pa bom imel samo manj miru?
-
Da se o denarju doma premalo odkrito pogovarjamo
Mnogo napetosti ne nastane zaradi samega pomanjkanja denarja, ampak zaradi tišine okoli njega. Doma se hitro predpostavlja, da vsi razumejo situacijo, da je vse jasno, da ni treba odpirati neprijetnih tem. V resnici pa prav tam pogosto nastanejo nesporazumi, zamere in pritiski.
Koliko lahko kdo prispeva? Kaj je še sprejemljivo in kaj ne? Kje so meje pri pomoči otrokom? Kako ravnati, če eden v družini pričakuje več, kot drugi zmore? To niso prijetni pogovori, so pa zelo pomembni.
Če se o denarju ne govori, ne izgine problem. Samo več prostora dobi za napačne predstave, tiho jezo in občutek krivde. Odkrit pogovor marsikaj razbremeni, tudi če ne prinese popolne rešitve.
-
Da mislimo, da je zdaj prepozno za red
To je ena najbolj žalostnih napak. Veliko ljudi si reče: kaj naj zdaj, pri teh letih, sploh še urejam, spreminjam, pregledujem. Saj je, kakor je. Saj ne morem čudežno dobiti višje pokojnine.
In to je seveda res – čudeža ni. Nihče ne bo z enim seznamom stroškov obrnil življenja na glavo. Ampak ravno zato je pomembno, da ne gledamo na urejanje denarja kot na neko veliko finančno revolucijo.
Včasih je največ že to, da človek spet dobi občutek, da stvari vsaj približno drži v rokah. Da ve, kaj prihaja, kaj odhaja, kaj lahko spremeni in česa ne more. Red ne pomeni, da je vse idealno. Pomeni pa, da je manj nemoči.
Za konec
Po upokojitvi denar ni samo številka. Za veliko ljudi pomeni predvsem eno: občutek varnosti. In ko so pokojnine nizke, je ta občutek še toliko bolj pomemben.
Zato takšni pogovori ne bi smeli biti pokroviteljski. Nihče ne potrebuje nasveta v slogu, da je treba samo malo bolj paziti, pa bo vse v redu. Marsikdo že zdaj pazi bolj, kot bi moral.
Bolj pošteno je reči takole: ko so razmere težke, še toliko bolj pomaga, če človek vsaj pri tistem, kar lahko, naredi več reda, postavi kakšno mejo in si prihrani vsaj del nepotrebnega stresa.
Ne zato, da bi živel popolno. Ampak zato, da bi živel malo mirneje.
Preberite še:
5 stvari, ki vam jih nihče ne pove o upokojitvi
Obstaja vsaj 5 stvari, ki vam jih nihče ne pove dokler jih ne doživite sami! Preberite, kaj vas lahko preseneti in kako se na to pripraviti.
