Marsikdo po upokojitvi razmišlja podobno: če se pokaže dobra priložnost, bi še kaj delal. Ne vsak dan, ne za polni delovni čas, ampak ravno toliko, da malo dodatno zasluži in ostane aktiven.
Prav zato je začasno in občasno delo ena najbolj zanimivih možnosti za upokojence. Je legalna, razmeroma jasna in ne pomeni samodejne izgube pokojnine, če se dela po pravilih.
A preden se človek za karkoli odloči, je dobro preveriti nekaj ključnih stvari.
1. Ali gre res za pogodbo za začasno in občasno delo upokojenca?
Ne zadostuje, da vam nekdo reče: “Saj bomo že uredili.”
Pri tej obliki dela mora biti sklenjena pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Pogodba mora vsebovati vsaj osnovne podatke o delodajalcu in upravičencu, vrsto dela, obdobje opravljanja, predvideno število ur, datum sklenitve, urno postavko in predviden skupni znesek dohodka.
Če teh stvari ni jasno zapisanih, je to že prvi znak za previdnost.
2. Pomembna omejitev: koliko ur lahko opravite
To je ena najpomembnejših omejitev.
Upokojenec lahko opravi največ 85 ur v enem koledarskem mesecu. Te ure lahko opravi tudi pri več delodajalcih, vendar se neporabljene ure ne prenašajo v naslednji mesec. Največ trikrat v koledarskem letu lahko opravi do 125 ur v enem mesecu, a skupno letno še vedno ne sme preseči 1.020 ur. Če te omejitve preseže, je predvidena globa od 250 do 500 €.
To pomeni, da se je pametno sproti beležiti, koliko ur ste že opravili – še posebej, če delate pri več naročnikih.
3. Kakšna je najnižja urna postavka
Tudi tu veljajo jasna pravila.
Za delo upokojencev v tej obliki je od 1. marca 2026 do 28. februarja 2027 določena najnižja bruto urna postavka 8,52 €. Najvišji skupni bruto dohodek iz tega naslova v letu 2026 znaša 17.782,56 €.
Če vam kdo ponuja manj ali govori zelo megleno o plačilu, je to znak, da je treba stvari razčistiti pred začetkom.
4. Kdaj morate dobiti plačilo
Delodajalec ne more izplačila preprosto prestavljati po svoje.
Po uradnih pravilih mora upokojencu dohodek izplačati najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu, ob upoštevanju zakonsko določene višine urne postavke. Poleg tega mora voditi dnevno evidenco prihoda, odhoda in števila dejansko opravljenih ur.
To je koristno vedeti, ker se v praksi še vedno dogaja, da se ljudje o urah in plačilu dogovarjajo “na približno”.
5. Ali bo to vplivalo na davke
Pokojnina zaradi te oblike dela sama po sebi ne miruje, lahko pa tak dohodek vpliva na dohodnino, saj se šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Poleg tega delodajalec obračuna določene dajatve in prispevke, med drugim 25-odstotno dajatev, prispevek 8,85 % za posebne primere zavarovanja, pavšalni prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, v breme upokojenca pa tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 % in prispevek za dolgotrajno oskrbo 1 %.
Zato je dobro vprašati dve zelo konkretni vprašanji:
- ali govorimo o bruto ali neto znesku,
- in koliko bo dejansko nakazano.
6. Je delo res primerno za to obliko
Pri začasnem in občasnem delu za upokojence ni posrednika, kot pri študentskem delu, zato je iskanje dela stvar dogovora med delodajalcem in upokojencem. Hkrati pa se za to delo uporabljajo pravila glede prepovedi diskriminacije, nadlegovanja, delovnega časa, odmorov, počitkov ter varnosti in zdravja pri delu.
To je pomembno zato, ker nekateri mislijo, da gre pri tej obliki za nekaj čisto “neformalnega”. Pa ne gre. Še vedno obstajajo pravila in zaščita.
Najkrajši možni povzetek
Če razmišljate o takem delu, si pred podpisom preverite teh 6 stvari:
- ali je pogodba prava in dovolj jasna,
- koliko ur boste delali,
- kakšna je urna postavka,
- kdaj dobite plačilo,
- kako je z bruto in neto zneskom,
- in ali je vse skupaj urejeno tako, kot mora biti.
To ni kompliciranje. To je samo pametna previdnost.
Ker dodatno delo po upokojitvi je lahko zelo dobra stvar – ni pa dobro, da človek šele na koncu ugotovi, da ni vedel za omejitve, ure ali prispevke.
