Veliko staršev tudi po upokojitvi pomaga svojim otrokom. Enkrat pri nakupu avta, drugič pri prenovi, tretjič pri položnicah, kreditu ali varščini za stanovanje.
Marsikdo reče: če lahko pomagam, bom pomagal. In v tem ni nič nenavadnega ali spornega.
Težava nastane takrat, ko človek pomaga prehitro, preveč po občutku ali brez jasnega dogovora. Kar se v družini zdi samoumevno in dobronamerno, lahko kasneje postane vir zamere, pritiska ali celo konkretnih finančnih težav.
Zato ni narobe pomagati. Je pa pametno, da človek pred tem preveri nekaj osnovnih stvari.
1. Ali si to res lahko privoščite brez stresa
To je prvo vprašanje, pa čeprav ga ljudje pogosto preskočijo. Ko gre za otroke ali vnuke, marsikdo najprej pomisli nanje, šele potem nase. A po upokojitvi so prihodki praviloma bolj fiksni, možnosti za popravljanje napak pa manjše kot prej. Če si človek zaradi pomoči sam zmanjša občutek varnosti, taka pomoč hitro postane breme.
Dobro je, da si pred večjim zneskom iskreno odgovorite:
- ali boste po tem še vedno mirno pokrivali svoje stroške,
- ali imate dovolj rezerve za zdravje, stanovanje in nepredvidene izdatke,
- in ali boste zaradi te pomoči čez nekaj mesecev pod pritiskom.
Pomoč, po kateri vi ostanete brez miru, ni več tako preprosta stvar.
2. Ali gre za darilo, posojilo ali “bomo že nekako”
To je ena najpogostejših napak. V družinah se veliko stvari dogovori na besedo. Dokler gre vse lepo, to običajno ni problem. Ko pa pride do nesporazuma, vsak isto stvar razume malo po svoje.
Zato je dobro, da je jasno:
- ali denar podarjate,
- ali ga posojate,
- ali pričakujete vračilo,
- in kdaj naj bi do tega prišlo.
To ni nezaupanje. To je samo jasnost. Prav pri denarju so nejasni družinski dogovori pogosto začetek zamer, ki jih prej ni bilo.
3. Ali je pametno, da je dogovor tudi zapisan
Marsikomu je to neprijetno, ker se sliši preveč uradno. A v resnici je lahko ravno zapis tisto, kar kasneje ohrani mir. Ni nujno, da gre za zapleten dokument. Včasih veliko pomeni že to, da obstaja jasen zapis, kaj je bilo dogovorjeno, koliko denarja gre, ali gre za darilo ali posojilo in kako naj bi stvar tekla naprej.
Še posebej to velja pri večjih zneskih, pri pomoči enemu otroku in ne drugemu ali pri stvareh, kjer bi se kasneje lahko odprla dedna vprašanja.
Po slovenskem Zakonu o dedovanju se lahko darila, ki jih je nekdo za časa življenja dal zakonitim dedičem, vračunajo v dedni delež, in če je prikrajšan nujni delež, se lahko darila tudi vrnejo, kolikor je treba za njegovo dopolnitev.
To ne pomeni, da starši ne smejo pomagati. Pomeni pa, da večje pomoči niso vedno “pozabljene”, ko pride čas dedovanja.
4. Ali pomoč enemu otroku lahko kasneje odpre težave med sorojenci
To je občutljiva tema, a zelo resnična. Starši pogosto pomagajo tistemu otroku, ki je trenutno v največji stiski ali najbolj pritisnjen ob zid. In to je človeško razumljivo. A drugi otroci si lahko isto stvar razlagajo drugače – kot neenako pomoč, favoriziranje ali nekaj, o čemer niso nič vedeli.
Ravno zato je pri večjih zneskih pametno razmisliti tudi o širši sliki:
- ali bodo drugi za to vedeli,
- ali je pomoč enkratna ali del vzorca,
- in ali bi bilo dobro, da se stvari povedo odkrito in pravočasno.
Marsikatera družinska napetost ne nastane zaradi samega denarja, ampak zaradi občutka, da nekaj ni bilo narejeno pošteno oziroma transparentno do vseh.
5. Ali lahko taka pomoč vpliva tudi na druge pravice in obveznosti
Pri večjih darilih ali prenosih ni dobro gledati samo na družinski dogovor, ampak tudi na pravila.
Zakonodaja določa, da so darilo lahko tudi denar in druge premičnine, prejemnik darila pa mora darilo, od katerega se plača davek, napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti. Med starši in otroci sicer velja prvi dedni red, kar pomeni, da so v tem razmerju prejemniki oproščeni davka na dediščine in darila, vendar to ne pomeni, da pri večjih ali kompleksnejših prenosih ni dobro preveriti konkretne situacije.
Prav tako velja dodati, da se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči upoštevajo tudi občasni dohodki, med njimi dediščine in darila, ter določeno premoženje in prihranki.
To pomeni zelo preprosto: pri večjih zneskih ali bolj zapletenih družinskih dogovorih je pametno pravočasno preveriti, ali ima lahko takšna pomoč še kakšno davčno, dednopravno ali socialnovarstveno posledico.
Kaj je najbolj pametno narediti
Če razmišljate, da bi otrokom po upokojitvi finančno pomagali, je pogosto najbolj zdrav vrstni red tak:
najprej preverite svoj mir in varnost,
potem razčistite, ali gre za darilo ali posojilo,
pri večjih zneskih stvari zapišite,
in pri pomembnejših prenosih preverite tudi pravila.
To ni kompliciranje. To je način, da dobro srce kasneje ne postane vir težav.
Za konec
Po upokojitvi si marsikdo želi predvsem to, da bi lahko pomagal, kadar lahko, in imel pri tem mirno vest. In prav zato je dobro, da pomoč ni samo dobronamerna, ampak tudi premišljena.
Otrokom pomagati ni napaka. Napaka je predvsem to, da človek pri večjih stvareh pomaga tako, da pri tem pozabi nase, na jasen dogovor ali na posledice, ki jih v tistem trenutku nihče ne vidi.
Včasih največ naredimo za družino prav s tem, da pomagamo pametno.
