Pred telefoni, tablicami in neskončnim drsenjem po zaslonu je bilo marsikje precej drugače. Popoldnevi, večeri, počitnice in nedelje so pogosto minili ob kartah, kocki, figuricah in tistih dobro znanih stavkih: “ne goljufaj!” in “ti si na vrsti!”
Veliko teh iger je bilo pri nas res del vsakdana. Nekatere so igrali doma za kuhinjsko mizo, druge v gostilni, tretje pri starih starših, četrte pa med počitnicami, ko se je zbrala cela družina. Med najbolj prepoznavnimi starimi igrami pri nas se pogosto omenjajo tarok, remi, mlin, šnops.
Spodaj je nekaj takih, ob katerih se bo marsikdo pošteno nasmehnil in si rekel: “Joj, to pa smo res igrali!”
1. Tarok
Če je bila kakšna igra pri nas res “zaresna”, je bil to tarok. Igral se je doma, v študentskih krogih, med prijatelji in pogosto tudi zelo tekmovalno. Na Slovenskem velja za eno najbolj razširjenih in priljubljenih družabnih iger s kartami. Igra se s posebnim kompletom 54 kart, med njimi so tudi taroki in znameniti škis.
2. Remi
Remi je bil pri marsikateri družini stalnica. Ni bil tako “težak” kot tarok, a je bil ravno prav napet, da se je hitro zavleklo še v drugo, tretjo ali četrto partijo. To je ena tistih iger, ki jo mnogi povezujejo z večeri doma, počitnicami in družinskim druženjem.
3. Briškola
Na Primorskem in ob morju skoraj ne more mimo takega seznama. Briškola izhaja iz italijanske briscole in se igra s 40 kartami v štirih barvah: sablje, pokali, palice in denarji. Pri nas jo marsikdo še danes povezuje s poletjem, terasami, kavami in živahnim komentiranjem vsake poteze.
4. Tablič
Tablič je ena tistih iger, ki je bila pri mnogih doma skoraj samoumevna. Igra se z navadnim kompletom 52 kart, cilj pa je pobirati karte s talona in zbirati točke. Posebno točkujejo asi, desetke, slike, 2 križ in 10 karo, dodatne točke pa prinese tudi “tabla”, ko pobereš vse s mize.
5. Mlin
Mlin ni igra s kartami, ampak je pri nas ena tistih starih klasik, ki jih mnogi še vedno takoj prepoznajo. Dva igralca, nekaj figuric in veliko potrpežljivosti. Deluje preprosto, a je hitro jasno, da brez razmišljanja ne gre nikamor.
6. Trešeta
Tam, kjer je bila doma briškola, je bila pogosto doma tudi trešeta. Še ena močna primorska in obmorska klasika, ki jo marsikdo povezuje z družinskimi krogi in starejšimi generacijami. To je bila igra, pri kateri ni šlo samo za karte, ampak tudi za občutek, kdo zna brati soigralca in kdo ne.
7. Šnops
Tudi šnops je bil pri nas dolgo zelo priljubljen. Hitra igra, veliko taktike in dovolj prostora za tisto staro dobro: “Samo še eno.” To je bila ena tistih iger, ki ni vedno potrebovala velike priprave, je pa znala hitro zanetiti pravo tekmovalnost.
8. Šah
Šah je bil vedno malo poseben primer. Bolj tih, bolj resen, včasih skoraj slovesen. Ni bil nujno za vsako mizo, a kjer se je igral, se je igral z občutkom, da je vsaka poteza pomembna. Še danes ga marsikdo povezuje z dolgimi popoldnevi, klopmi, domovi in miselnim izzivom.
Zakaj se teh iger tako radi spomnimo?
Stare družabne igre niso bile samo zabava. Bile so način druženja in vse kar je sodilo zraven: kuhinjska miza, obisk sorodnikov, počitnice, gostilna, kakšen prepir zaradi karte preveč ali premalo in tisti znani občutek, da se ob igri ljudje res pogovarjajo.
Za konec
Morda je ravno zato lepo, da se teh iger še vedno spomnimo. Ker niso bile modne muhe. Bile so del vsakdana.
In marsikatera od njih je še danes dovolj dobra, da bi jo brez težav spet potegnili iz predala.
Katere pa ste vi najraje igrali? Tarok, remi, briškolo, tablič, mlin … ali še kakšno, ki je danes skoraj nihče več ne omeni?
